Kdorkoli se sprašuje, kako zveni tista prava portugalščina.. Hum.
Na začetku nam je uspelo priti do nekakšnih zaključkov, ki pa sedaj ne vem, če še držijo. Moj prvi komentar na portugalščino je bil: “Pa to je kot neka komplicirana verzija španščine, ki se izgovarja po rusko!”. Čeprav ne znam ne špansko ne rusko, ampak za oba jezika vem, kako se slišita. Seveda, da sem portugalščino prvič slišala, šele ko sem prišla na Portugalsko. In moj besedni zaklad je bil omejen na eno samo besedo: “cerveja” [serveža]. (Kar je itak ena izmed najbolj pomembnih besed :P)
Torej, gre nekako tako: vse c, ç, s, z, j, g, x po naključnem vrstnem redu spremeniš v č, š, ž in đ ter vse L obvezno izgovoriš s tistim najbolj južnim Ł, kar ga premoreš. Drugega l-ja po mojem mnenju skoraj da ni. Tako zelo kmalu, preprost pozdrav olá, postane s tistim ta pravim ł – ołá 😉
V bistvu portugalščina ni pretirano zakomplicirana, dokler ne začneš govorit. Potem se začne naslednja stopnja. Itak, Portugalci govorijo izjemno hitro (to, da je vsaka druga beseda večinoma kletvica, je itak samoumevno), odžirajo besede in spustijo polovico besed in predlogov, poleg tega pa bi ziher pobrali nagrade za govorjenje z zaprtimi usti. Torej, če upoštevam odstotek izgovorjenih kletvic, dejansko z znanjem nekaj besed razumeš skoraj 50 %, ampak glavnega pointa pa še vedno ne dojameš!
Sploh zabavni so izrazi za kavo. “Café” obstaja samo v severnem delu Portugalske, čeprav v bolj turističnih točkah v južnem delu večinoma tudi razumejo. Torej,
- café na severu ali bica na jugu se v Sloveniji enači z expressom
- galão – bela kava, tukaj vedno v steklenem kozarcu; seveda obstajajo še razne varijacije aka galão directo, galão claro, galão escuro
- meio leite – nekaj takega kot kava z malo več mleka
- garoto – kava (expresso) z mlekom
- capuccino – večinoma ne obstaja 😉