Predzadnji dan, se odločim, da če ne bo šlo na Pico Ruivo (najvišji vrh), grem pa vsaj na Pico do Arieiro. Glede na to, da je bil prve dni na vrhu presenetljivo sneg, je bilo pač treba malo spremeniti plan. Pa naštudirati javni prevoz, ki je za hribe pač katastrofalen, čeprav ima Maderia več kot 2000 km planinskih/sprehajalnih poti na vseh koncih in krajih. Večino ot teh pa poteka ob levadah (vodnih kanalih).
Do vrha itak ne bo problema, če me pa kje ulovi slabo vreme, pa se me bodo že usmilili kakšni Nemci ali Angleži in me vzeli s sabo. Da ne bo pomote, drugače je cesta do vrha. 🙂
Ustavljanje za vsakim drugim ovinkom, kjer naredim par fotk.. Vreme enkratno, pogledi na vse strani. Narava raznolika, vse od Pohorske šume, smerek, od poletja požganega gozda in grmičevja.. skale v odtenkih rdeče, modre in zelene. In sneg! Ja, da sem se to “zimo” vrgla v sneg, je bilo treba na Madeiro! Škoda samo, da se atlantik skriva nekje pod oblaki.
Potem se ob meni ustavi avto. Ne vem zakaj, ampak konstantno se mi dogaja, da me folk sprašuje kako se pride tja in tja. Ali pa so spet kaki Portugalci, ki zelo radi nagovarjajo iz avta, tudi če grem v najbolj razčefurjeni trenerki v trgovino. “Hej, hej, pa menda ja ne misliš hodit do vrha?” “Ja, itak da mislim!” /… / “Pa kako to, da te ni že prej nihče pobral?”
Nemc, srednjih let. Kmalu ugotovim, da pač rabi enega asistenta, da ga fotografira na vseh točkah, kjer se ustaviva. Poleg tega da mi razloži vse o rentanem avtu. In o svojih 2 avtih doma. Potem pa še o službenem. O avtih se spoznam ravno tolko, kolker večina folka ve, kakšna je razlika med InDesignom CS4 in CS5.
Pico do Arieiro je res enkraten, ampak škoda, da je bila pot na Pico Ruivo na polovici zaprta. Sneg? Očitno kot smučarski center na Serra da Estrela, ki je zaprt, ko sneži. Portugalci pač.
700 km v 4 dneh, na otočku 60 × 20 km. Ne me vprašat kako – vse markantne točke v vsaj 3 različnih vremenskih razmerah 🙂 In očitno bom imela zadnji dan možnost, da naredim kljukico še za enih par stvari. Otoček je res majhen, če imaš avto in voziš po avtocesti.. pa kljub vsemu naletiš na tablo “Funchal 123 km”. Ja, stare ceste so izklesane v živo skalo in na veliko odsekih zaradi kamenja zaprte. Ampak zato toliko bolj panoramske. Pa ne vprašat, kako se srečaš z drugim avtom, ali lokalim busom!
