Nedaleč stran od Tomarja je eden izmed večjih jezov na Portugalskem – Barragem de Castelo do Bode.. Na zgornji strani nič kaj posebno umetno jezero, potem pa pogled 115 m navzdol na reko Zêzere.
Dejansko mi je uspelo priti do jezu v vsakem letnem času, najbolj zabavno pa je bilo nazadnje. Najprej vlak 3 postaje iz Tomarja, potem pa peš. Hodit peš je itak nekaj, kar Portugalci nikakor ne štekajo. In tudi razne sprehajalne in kolesarske poti tukaj ne obstajajo. Po dnevu sonca in kopanja, nam res ni še do 2 ur sprehoda nazaj do železniške. Team “A-” in team “B+”[1], gremo na štop. Na poti team “A” dobi sms, da je team “B” dobila prevoz direkt nazaj, ampak team “A” je bila že na poti pred njimi.. prav tako direkt do vrat. Počakava pred vhodom, teamu “B” nič jasno, saj so mislili, da sva še izgubljena nekje na poti. Haha, če sta že zmagala.. pa poglejte to! in iz žepa povlečejo vizitko. In the case u need sth u can always call me.. Ja, kaj, res so prijazni ti Portugalci, čeprav štopa nekak nimajo v navadi. In zmagovalni nasmešek teama “B”. Hehe, ampak tudi team “A” je dobil vizitko – If u need sth, just call me, ok? -ampak v portugalski verziji. 🙂
“A-” “B+”: Ja, en član teama “A” se je žrtvoval in pridružil teamu “B”. Ampak tudi team “A” je imel že po defaultu enega ne pravnomočnega člana