V Varšavi sem bila bolj po naključju na poljski dan neodvisnosti, ki ga poljaki praznujejo malo na svoj način. Jaz sem se sicer bolj veselila pierogov dan prej in kake zapiekanke, ampak ajde, smo se kulturno odločli, da gremo pogledat oba shoda – ta dolgočasnega predsedniškega in potem še tistega ta bolj zanimivega. Uradno naj bi bil ta drugi shod ljudstva, za poljsko Poljsko, neuradno pa je to samo za pretep s policijo. In nekaj takega je tudi zgledalo.
Začetek ta drugega shoda smo sicer izpustili, smo se pa z manjšim zamikom pridružili opazovalcem. Ja, dejansko je blo res kup vandalov na kupu, najprej smo jim sledili čez most, potem pa smo se modro odločli da jih po stranskih ulicah prehitimo. Vmes smo sicer še prečkali cono solzivca, policija in vodni topovi so bili večinoma usmerjeni v prve vrste, moji poljski kolegi so navdušeno spremljali novice, kolko jih je že odpeljala policija. Začelo se je nekje pri številki 30, končalo pa tam pri 250. Poleg razgrajačev, shodnikov, ki bi imeli kaj več za povedat, skorajda ni blo. Enih par, ki se seveda zavzema za katoliško/krščansko oz. precej versko usmerjeno državo, par skinheadov, ogromno pirotehnike in to je to. Menda so bli ta glavni razgrajači najbolj zavzeti navijači. No, verjetno kot da bi Viole in Green dragonse povabo skupaj na shod 🙂 pol si verjetno lahko predstavljaš, kaj pride ven.
Prizorišče je zgledalo precej ko na fronti, nebo v rdeči barvi, specialne enote policije vsepovsod, pokanje, rakete, par vodnih topov, gumjasti naboji, kupi kamenja na cesti, itd. Ko imamo skoraj vsega dovolj se odločimo, da gremo na zapiekanke (aka zapečeni kruhki ali kako bi se to najbolj enostavno razložlo). Tam je seveda grupa skinov, ki veselo razpravljajo, kako so se tepli v prvi vrsti, ampak da so zdaj lačni in da morejo nekaj pojest. Dve minuti zatem, ko odidejo, pa prideta še dva policaja po svoj zapiekank. Zgledalo je ravno tak, da četudi bi se srečali, bi spili še skupaj eno pivo in potem šli vsak na svojo stran fronte 🙂
Naslednji dan sem hotla bit kulturna in se zjutraj nekje nekam dat na kavo v centru (ja, na ta drugo kavo). In potem ugotovim, da kava stane celih 12 zlotov (skoraj 3 €), pivo pa samo 7 zl 🙂 In kako naj potem temu rečeš ne?? 3 € za kavo je preveč skoraj kjerkoli, ker je pač preveč, še posebej pa na poljskem, ker te cene kar prisilijo pit pivo ali še kak štamperl vodke zraven, če ti ga že sami ob tretji rundi ne prinesejo.
