Prav pogrešala jo bom! Vse tiste male uličke, velike trge, Bairro Alto, Expo, Bélem, obadva mosta, tlakovane pločnike, tramvaje in ceste po klancih, kavo in pastel de nata .. Boljše da ne štejem, koliko kart se mi je nabralo na razdalji Lizbona-Tomar in kako smo tu in tam čakali še kako dodatno uro, ker se je stavka na železnicah vlekla vsaj pol leta.
Azori so mimo, poberem še drug del svoje prtljage v Lizboni in …
Ko se tako še zadnjič sprehajamo po Expu, preden se odpravima preživet zadnjo noč na letališče in čudežno stlačit vso prtljago v uradnih 30+6 kg, bi se najraje zbasala nazaj na vlak za Tomar! Sicer je fino, ko zveš, da ti Portugalci častijo dodatnih 10 kg prtljage, samo zato, ker si študent (in upaš do zadnjega da je to res, če ne spijem vseh 6 steklenic vina pred check-inom!).
… sledi več kot 2 uri prepakiravanja, zanimivih pogledov ljudi (ja, če greš za teden ali dva nekam, tudi jaz vse kaj rabim nabašem v žepe), tehtanja, tlačenja, preoblačenja … tako ugotovim, da dve steklenici vina tehtata 3 kg, kup obveznih papirjev s faksa 200 g in da so moje limited edition allstarke za 100 g težje od mojih športnih copat!
Até proximo!
