Zdaj pa ne vem, al naj napišem, da sem tolko zaposlena al sem tolko lena, da komaj spravim skupaj kak post. Pa mislim, da bo skoraj bolj držalo prvo, ker se mi potem, ko sem 8 ur na dan že za računalnikom še ne da nadaljnjih 5 ur ubadat z njim (pa tudi če je tokrat angleško govoreči) – ok, zdaj velja tudi ta druga stvar.
Torej, božično vzdušje raja na polno; pa tudi sneg smo končno dočakali še v mestu (ne samo na vrhu hribov, ki se prikažejo ob jasnem dnevu). Božična tržnica je res nakičena z vsemi možnimi stvarmi in še kakšno posebno izdajo “würsta” se da najdit. Kuhano vino se prodaja vsepovsod, seveda brez – meni neumnega – “Pfand” sistema ne gre. Pa tudi belega vina ne znajo skuhati kot je treba. Podnapis o belem kuhanem vinu: kot osebek, ki je odrastel v Mariboru, nisem vedla, da obstaja tudi rdeče kuhano vino, doker ga nisem nekega študijskega dne spoznala v Ljubljani. Tako to je, ko začneš širit obzorja.
In kaj imajo Nemci tako posebnega v času božiča? V bisvtu se mi zdi tradicionalna božična večerja (ki pa se lahko ponovi večkrat). Tako sem je bila deležna s sodelavci potem pa še s cimri. Meni se sicer ne zdi nič posebnega, v glavnem polno raznih sestavin, ki se dajo v male skodelice, potem ima vsak svojo “lopatko” na katero nadevaš sestavine po želji in jih obvezno prekriješ s sirom, nato pa vse skupaj za nekaj minut postaviš pod posebno grill ploščo in je to.
Vse lepo in prav, če ne bi bila spet samo ena naprava več, ki se uskladišči v stanovanju in ven privleče samo v predbožičnem času. Kuhno imamo itak naloženo z vsemi možnimi in nemožnimi pripomočki in rekviziti, ki meni pač zaboga niso jasni, kaj naj si z njimi. Ampak (ja, itak da nekaj manjka), Nemci nikakor ne poznajo običnega mečkalnika za pire krompir. Saj vem, da me cimri včasih malo postrani gledajo, kaj jaz zganjam v kuhinji, ampak, ko sem neuspešno iskala mečkalo za pire, so mi predlagali dve rešitvi – aka: 1) vrži v šejker, ki melje stvari, 2) kaj za vraga delaš pire iz kuhanega krompirja, če ga pa lahko kupiš v vrečki (pire krompir v prahu).
In dejansko se da marsikatero stvar kupiti že pripravljeno. Največji absurd mi je vakumsko pakiran olupljen kostanj, ki se prodaja na oddelku z svežim sadjem in zelenjavo. Prav gravžal se mi je celo jesen! In zakaj za vraga morajo biti šopi banan zaviti še v eno folijo mi tudi ni ravno jasno. Solata – večinoma že narezana in oprana v vrečki, pa tudi druge stvari ne zaostajajo prav dosti.
Ajd, pa dosti o hrani.
Btw. Ko si zmenjen za kuhano vino ali večerjo pri kom doma ob 8 zvečer, je zadnji osebek narisan tam ob 7.59, potem se jaz pridevam v rangu 15-20 min in če je sreča, še samo kak Brazilec kakih 10 min za mano. Razumem, da si točen, ampak zakaj za vraga moraš bit še pred uro??
Pa še nekaj fotk božičnega vzdušja iz Strasbourga (Francija), Züricha (Švica ) in Freiburga (Nemčija).
