Že cel teden se sprašujem, da kak za vraga da sem šla nazaj na Portugalsko, ko pa je razlika zelo očitna, ko greš čez eno in edino mejo. Za praznike sem šla k portugalskim sosedom – v Galicijo. Pač, verjetno se je to vprašal že tudi kdo, ki je iz Avstrije prišel npr. v Maribor. Kako imajo lahko severni sosedi ulice popucane, smeti ne puščajo pred vhodnimi vrati ali ob kanti (verjemem, da je zelo težko odrpet njen pokrov), tlakovci po ulicah in pločnikih so položeni tako, da se ne spotikaš in lahko dejansko normalno hodiš, bajte ne razpadajo in so vsaj tiste v centru porihtane in za pogledat. Glede na to, da sta Vigo in Pontevedra obmorski mesti, je temu primerna tudi hrana. Ostrige se prodajajo na ulici, hobotnice pa kuhajo v velikih čebrih pred restavracijami. In za tapas se da dobiti tudi krompir, ki ni pomfri (to mislim, da je portugalcem že znanstveni presežek) in še kaj bolj zelenjavnega (npr. tipične mini pečene paprike – pimentos de padron). Zdaj pa najdi ti kaj takega v Portu, če lahko. Zelo, zelo težko. Ker Portugalcem je itak francesinha že presežek kulinarike. Hobotnice očitno plavajo samo do španske morske meje, bakaljau se pa itak uvaža iz skandinavije. Če češ na Portugalskem dobro jest, pač greš na Madeiro al pa na Azore. Hehe. (Ja, eni pač mamo keš, a ne? :P) Pa mislim, da se bom zdaj nehala pritoževat čez Portugalsko, sej sem zdaj res vedla, kam spet grem.
V glavnem, Galicija me je presenetila v vseh pogledih (dobro, kava je pač taka španska). Vreme ravno ni bilo naročeno, ampak lahko bi bilo še huj. Školjke take in ovake, ribe, hobotnice (če že spet falim na velikonočnem zajtrku, pa naj bo vsaj nekaj, da se ve da so prazniki), povsod. Vigo je sicer tako bolj moderno mesto, malo večje kot Ljubljana, ampak definitivno ne dolgočasno. En dan skok v narodni park na otočke Cíes, kjer je vreme dejansko boljše kot v Vigu (ni samo nateg od info centra). In debel pogled, ko pač vprašam, kje je kaka ok restavracija – aka. “pa kaj ti te je, tu se dobro jé povsod!” In tista dva iMac-a za dostop do interneta v info centru sta tudi vredna ogleda 🙂 Ha!
Če ne bi teden dni nazaj srečala enga Galicijčana, bi še kak dan ostala v Vigu, ampak je on zavestno trdil, da v Vigu ni nič, da naj tam ostanem maximalno 2 uri in da Pontevedra je the place to go! In dejansko je Pontevedra res simpatično mestece. Tako, da me je zgrabla nostalgija po majhnih mestih, ker sem lani dejansko ugotovila, da se da imet čisto fajn v kraju z 20 tisoč prebivalci. Včasih se tako res vprašam, kako so lahko eni takšni kraji res živi in se nekaj dogaja, po drugi strani pa se v Mariboru še vedno hodi vun po urniku. Sicer pa mislim, da se me v MB šteje bolj za turista, kot karkoli drugega. Res, Pontevedra je čist fletno mestece s starim mestnim jedrom, popucanimi ulicami in polnim glavnim trgom, tudi v nedeljo!
