Ravno, ko so se Nemci začeli prebujat iz zimskega spanja in postajat precej bolj družabna bitja, se spet selim čez pol Evrope. Itak, spet razprodan vlak iz Züricha za Ljubljano. Vmes se na železniški kregam z bejbo, ki mi trdi, da karte v Nemčiji za iz Švice v Slovenijo ne prodajajo. Saj bi ji skoraj verjela, če je ne bi že enkrat kupla. Tudi Švicarji pa za mednarodne vlake potrebujejo 2 dni, da uspejo ugotovit ceno in ti mogoče prodat karto preko spleta. Ne vem, a kličejo v Beograd in se dilajo koliko vagonov bodo uspeli kateri priklopit al kaj za vraga.
V glavnem, mitfahrgelegenheit to je to! Ne vem ali je hitrejše ali cenejše ampak zadeva deluje in meni je vedno uspelo ceneje in v normalnem času prit marsikam.
Evo, se selim naprej ko ciganka po Evropi (ja, tale stavek je sposojen), ampak drži. Torej, Porto za nekaj mesecev, vmes postanek v Barceloni, in da porabim še kar je ostalo še od štipendije. Dejansko se je tukaj veliko stvari spremenilo. Prav ne bi verjela, če ne bi bila že prej eno leto tu. Res jih je tale kriza precej zmatrala in jih še matra. Ne morem sicer točno primerjat s situacijo v Sloveniji, ampak se mi zdi, da je res precej precej slabo. In lani v celem letu dni nisem srečala pol tolko angleško govorečih Portugalcev, kot sem jih v Portu v enem tednu. Pa sem se zdaj vseeno vpisala na portugalščino, da ne bo samo tista pobrana z ulice.
Iskanje sobe je bilo precej zabavno. Najbolj pomemben del je itak obisk najjačega kafiča v bližini, v skoraj 50% mojih ogledov, če ne pa so mi vsaj povedali kateri to je. Ja itak da je ful pomembno, kam greš zjutraj na kavo, al k levemu ali desnemu sosedu, al pa v tisti kafič na drugi strani ceste. Glede sob dejansko velja pravilo, da taka kot bajta zunaj, je tudi noter. Pač tiste stare bajtice mogoče res zgledajo všečno na daleč.. ampak notranjost žal ni daleč drugačna od tistega od zunaj. Sicer se na kako gretje znotraj lahko kar pozabi, da bi okna namontirali brez centimetrskih špranj, pa je itak treba doktorat. Sredi marca tukaj po naših standardih res ni več zima, ponoči pa temperatura vseeno pade na 10º. Izolacija, pa kaj je to? 🙂
In smo potem moj prvi vikend v stanovanju najprej ostali brez elektrike, oz brez luči. Ko so nam to zrihtali, pa je sledil še tedenski internetni mrk – itak ga (po dogovoru) krademo sosedom, potem pa ti niso plačali položnice. In potem jih gre cimer ponižno vprašat, če lahko plačajo račun, ker mi rabimo net!
Drugače pa – štrajk z železnicami in drugim javnim prevozom je še vedno aktualen, pivo po 0.60 € se še tudi da najti in za kosilo navadno gremo tja, kjer za 3 € poleg glavne jedi dobiš še pijačo po izbiri na kavo/sladico za navrh.
