Ker me folk vedno sprašuje, kaj je bilo sedaj z katalonskim referendumom in kaj si mislim o kataloncih, je tukaj par stereotipnih in nekaj palamudenja 🙂 V zgodovinske dogodke se ne mislim poglabljat, zato je wikipedia.
Katal·lonci so taki zelo posebni ljudje. Če smo bolj natančni, jih iskreno ne maram. V bistvu mi grejo na jetra. Nekako se nimam za nestrpno osebo, vendar pa priznam, da so mi kateri narodi malo bolj ljubi kot drugi, amapk tudi sem že spremenila kako “stereotipno” mnenje o kaki naciji. Enkrat je en moj cimer, po krepki in pestri debati o stereotipih različnih narodov znanstveno ugotovil, da mi itak pri vseh gre nekaj na živce in potem strokovno zaključil debato, da če vse narode “sovražiš enakovredno, da pol nisi rasist”. 🙂 Heh, sicer mislim, da so ti slavni katalonci malo (precej) bolj dosadni od povprečja. In to večina mojih kolegov ve, tudi tisti španski in pol katalonski in se nič pretirano ne vznemirjajo zaradi tega, ker zarečenega kruha se menda največ poje.
Po selitvi v Barcelono sem sicer misla da so katalonci res samo pregovorno škrti in čudni in da ne marajo tujcev ter da se čutijo ogrožene … Potem pa se je vedno bolj izkazalo, da so res vse to in še kaj zravn. Mogoče sem bila namenoma na kako stvar še posebej pozorna, ampak ok, nekaj bi sigurno opazla pa če si slep ko morski jež (možno da ma ta žival celo oči). Katal·lonci so zelo freh in vzvišeni, se smilijo samim sebi, ker oni so najbolj bogi in predvsem so okupirani, kar velja skoraj za eksistenčni problem na vseh področjih.
Torej, po nekaj časa v Barceloni, sem na enem design eventu spoznala enga čistokrvnega katalonca. Pač nič posebnega, s teh IT ali design srečanj vedno prideš s kupom vizitk in novih kontaktov, ampak ajd, pri temu kataloncu je blo več kot očitno, da gre še za kaj več z njegove strani. Ko je potem več kot 2 tedna vztrajal in pisal in še včasih poklical, mi je res zmanjkalo izgovorov, zakaj se ne morem dobit z njim na pijači in pač, tisto urco bom pa že preživela. Seveda sem imela še cel posmeh od cimrov, da pa le naj grem, ker it na “dejt” s kataloncem ni tak enostavno zadet. No jaz tega sicer nisem jemala kot dejt, ampak ajd, če nekdo teži in te vabi na pijačo več kot dva tedna, je mogoče tudi lahko. Cimri so poznali vso zgodbo, jaz pa tudi raznih frustracij glede kataloncev takrat še nisem mela, razen pač da je treba stereotipe potrdit ali ovrečt. Potem me cimer preden grem iz bajte še veselo opomni, da ja nisem pozabla denarnice in da naj potem nujno poročam kak je blo. Itak, cel popoldne smo se zafrkavali o tem, kako so katalonci škrti. Vzdušje na pijači je bilo čisto solidno, seveda sem imela svojo prvo lekcijo katalonščine, ko pa je prišlo račun, sma pa vsak posebej pristavila veliki everski kovanec in to je bilo to. Meni se zdi sicer zelo prikupno, da se model, ki teži in vabi na pijačo dva tedna, vsaj ponudi za plačilo, pa če tud boma potem razdelila račun na pol (ne pa do centa natančno). Nisem neki pristaš feminističnih gibanj, ampak meni je ta gesta res všeč …
Da so katalonci lahko tudi huj ko nemci, ko pride do deljenja financ med kolegi, mi je tud smešno. Npr. napitnina se nikoli ne pušča, ker “so ti itak že zračunali, kolko so hotli dobit”, in matr zdaj vsem tem turistom, ki puščajo napitnino, da potem še katalonski kelnarji nočejo kataloncem strečt. Potem npr. ko greš s kolegi ven jest/na pijačo ali kaj podobnega, se račun nikoli ne deli na polovico ali tretjino ali četrtino ali na kolko delov pač, ampak vsak plača svoj delež in to je to. In to do centa oz. vsaj do 10 centov natančno. Meni se res ne da s tem ukvarjat, sploh ker se navadno dobiš s kolegi in enkrat si pač ti malo v plusu, drugič pa v minusu, za tisti ever gor ali dol pa tudi ne bo doben umrl, ali pač? Res mi je smešno, ker ni nikoli nič na približno, ampak vsi katalonci imajo izpit iz višje matematike, ko pride do financ. Jaz sicer navadno vedno predlagam, da si enostavno razdelimo račun na pol ali tretjine, ampak po katalonsko se mi pa res ne da preračunavat in ukvarjat s centi.
V bistvu se ta pravi katalonci držijo precej za sebe in jih je skoraj nemogoče spoznat, ker ne marajo tujcev, ki ne govorimo katalonsko. 1) vsak se najprej začne učit špansko, ker se v španščini lahko pogovarjaš z 470 milijoni ljudi in drugič, ker tudi katalonci znajo špansko (ajde, tu spustimo, kak se večina špancev dela norca kake slovnične napake da delajo itd). 2) katalonščina mi osebo res ni všeč. Tisti svoj slavni L in L·L za l-kajo tak da nesejo vse tiste naše južnjake, ki se že leta trudijo po slovensko. 3) iz principa ne bom govorila katalonsko, ker vsi za nalašč prešaltajo na katalonščino, ko jim rečeš nekaj v španščini. Edini način kako elegantno prepričat katalonca, da bo govoril špansko je, da najprej začneš pogovor v angleščini, potem mu prijazno poveš, da ti sicer govoriš špansko oz. kastiljsko, ampak da se zavedaš da ga ni dnara na tem svetu, da bi katalonc s tabo govoril špansko, zato boš raje kr nadaljeval v angleščini. Itak da pa govorit angleško, pa še katalonec skoraj da raj naredi samomor, se zato lahko pogovarjaš po špansko – ekm!! kastiljsko!!
Seveda kako zelo so naciji (uradno: narodno zavedni) ugotoviš tudi, ko greš uštimat kak papir na upravno enoto, ker v javnih službah delajo samo 100% katalonci in potem mi vedno začnejo gušit po njihovo. Ko pa jih npr. prosiš, če lahko dobiš papirje v španščini, pa ti veselo rečejo, da je itak skor isto in da ne. Ja matr, zdaj pa mi rečeš na koncu, da je itak isto, prej pa se ti mečem na trepalnice, da mi poveš nekaj po špansko in se delaš da ne razumeš, zdaj na koncu pa rečeš da je itak isto. Ja pol pa dej govori po špansko, če zdaj trdiš, da je isto.
Potem sem na začetku imela “srečo” in dobrega pol leta delala za katalonsko firmo, kjer je bila večina itak da kataloncev. V bistvu mi je še vedno zelo fenomenalno, da ti vsak katalonec po 5 ali 10 minutah pogovora da jasno vedet, da so oni okupirani in da to je njihov največji problem pri vsem. Kriza, visoki davki, španski kralj ki lovi slone v afriki, cestnine na avtocesti in okupacija. In oni se bodo vsega rešli tak, da bojo neodvisni. Vse so krivi tam v Madridu. Tud za to, da so cestnine v kataloniji na vsakih 30 km, izven nje, pa mogoče da ena na 500 km, pa še to za isto ceno, ki jo kataloniji plačaš za 30 km avtoceste. Aja, od koga ste okupirani? Aha, od Španije!? A pa ni tu tak, da so vse šole v katalonščini, pa tud univerze, razen ena ali dve imata neke programe v angleščini in španščini?
Oni so najbolj bogi, ker so edino oni v zgodovini nasrkali. Ajd, res, v času Franka jim je res šlo slabo, ampak itak jim gre najbolj v nos katalonščina (ki je med drugim tudi uradni jezik v Kataloniji, sicer pa ne v Španiji). Vedno se tudi obnašajo, kot da so bili samo oni skos zgodovino tisti, ki so ga nasrkali, bog ne daj, da je bil del Slovenije pod italijani, del pa pod nemci, ker to pa žal ni mogoče, da bi tudi drugi narodi skozi zgodovino furali safer.
Enkrat smo meli prav ostro debato s katalonko, ki je trdila, da sta katalonščina in španščina v šolah (po Kataloniji) enakovredno zastopana, ker imajo celo tri ure španščine na teden že od prvega razreda. In vse ostale ure – matematika, biologija, zgodovina? Aja, to pa je vse v katalonščini, seveda. Res prosim, ne mi potem, kako je katalonščina v Kataloniji depriviligirana.
V zadnjem času, že pred referendumom oz. javnim izražanjem mnenja ali kak so že temu uradno rekli, je bilo jasno, da nacionalisti precej glasnejši od tistih, ki jim je vseeno ali pa so proti. Pač meni referendum ni enako samostojnost in neodvisnost, pač pa služi odločanju ali želijo bit samostojni ali ne. Seveda ozemeljske želje super nacijev niso omejene samo na katalonijo, ampak ti želijo pod katalonsko zastavo še sosednji regiji Aragon in Valencijo ter Balearske otoke. Tudi vremenska napoved na vlakih FGC prikazuje samo “razširjeno” katalonijo in ne cele Španije ali kot bi bilo mogoče bolj pričakovano, če je že Španija prevelika za celi zaslon – samo Katalonije. Haha, ja mogoče več sreče na vlakih renfe, ki so vse-španski.
Če se malo dotaknem še “referenduma”. Mislim, da bi ob uradnem referendumu vseeno večina glasovala za neodvisnost, ampak mislim da ne tako večinsko, kot zdaj. Volilna udeležba le 40%, volilno pravico so dali vsem od 16 let naprej (uradno je v španiji 18 let), če so pa volilni listek poslali vsem španskim državljanom živečim v kataloniji pa tudi ne vem. Aja, referendum je bil samo v kataloniji, ne pa tudi v sosednjih regijah, ki si jih v najlepših sanjah želijo tisti ta pravi nacionalisti.
V glavnem, dragi katalonci. Meni je načeloma vseeno ali ste neodvisni ali ne. Ampak žal, če mislite, da je za vse vaše probleme kriv madrid, najprej spucajte pred svojim pragom. Ker kak so po državnih službah vsi tete in strici in bratranci, mislim, da prekaša celo slovenske standarde. Težko verjet, ampak ko sem na upravni enoti vidla žensko, ki me je pri vhodu vprašala, kaj imam za uredit, potem pa na mesto mene pritisnila črko B na zaslonu in mi dala listek v roke sem se tudi zamislila. Matr, pa ko mašina neverjetno zna celo špansko, jaz pa ko sem zabita ali pretirano pametna, pa vedno za ziher vzamem listke od vseh črk, ker me potem itak pošljejo še najprej h kakem drugem okencu, po kak štempelj al pa itak ne štekam teh birokratskih izrazov, pa potem vsaj ne rabim 2x od začetka čakat.
V glavnem, dokler boste sami s težavo govorili špansko, angleško pa še majn, vam bomo tujci veselo “odžirali” vse službe, ki zahtevajo decent english in nimajo zahtev po fluent català. Ko boste neodvisni pa seveda ne pozabite zgradit obzidja za zaščito pred šengnom in tudi vize s povabilnim pismom v katalonščini ne pozabite uvest, da boste lahko zaposlili vse svoje native català speakerje, od turistov pa iztržili se kakih 50€ za vstop na vaše ne več okupirano ozemlje in boste hitro napolnili proračun, brez da bi se pretirano pretegnili. Seveda pa še najprej pridno kopujete samo katalonske izdelke na policah v trgovini. 🙂 Mogoče pa se mi potem celo ne bo treba odjavljat kot davčni rezident republike Slovenije. Sicer pa za moje pojme na spletu že itak priznani pod domeno .cat.
