Vsake tolko mam za uštimat kaj na kakem “specialnem” uradu. Nedavno sem rabla dobit spet en “nov” papir. Ko sem urejala še eno drugo stvar z davki na uradu, rečem, da pa rabim še potrdilo o rezidenstvu. Ja, glej, ni problema. Iz predala potegne obrazec in mi ga da. “Lej, napiši tu gor svoje podatke, ampak teh potrdil mi ne izdajamo, z rezidenstvi se ukvarjajo samo na uradu na Letemendiju, tak da ga odnesi tja”. Ja, se je zdelo že prelepo, da bi blo res.
Torej, pičim na na drug urad, na srečo ne lih čisto na totalnem drugem koncu mesta, ampak vseeno ne ravno na poti. Tak vem, da brez online prijave lahko čakaš kot mutec, ampak pač rabim ta papir kar se da hitro. Ja, čakalna vrsta 3,5 h. Ne, res nimam kaj bolj pametnega ob dopoldnevih za delat, kot pa skakat po uradih. Grem domov, ker pač ne bom zabila še enega dneva na uradih. Doma spet naredim famozno “cita previa” za prost termin v (upam da) tekočem tednu. Pustimo to, da stran izgleda kot tista iz časov IE7 in bog ne daj, da klikneš na kaki link preveč, ker potem hitro prideš na 404 stran.
Čez dva dni sem nazaj na uradu, da lahko v mogoče tretjem poskusu dobim papir, ki ga rabim. Seveda, ni problema, samo trenutek počakaj. Dans imajo celo dober dan in govorijo špansko in ne katalonsko! Vse lepo in prav, potem pa mi bejba na šalterju reče, da je nek error v mojem profilu in da potrdila ne more sprintat. Ja, povej mi kak error in kaj rabim, da mi daš papir, ki ga nucam. “Glej, jaz tukaj samo kliknem na “print” gumbek in nimam dostopa do drugih tvojih podatkov, ampak če piše ‘error’ zraven, potem pač potrdila ne morem natisnit. Najverjetneje da je kaka brezvezna stvar – kot npr. da je “potekla” prijava mojega bivališča ipd”. In da morem it v tretji štuk, kjer imajo dostop do teh podatkov, ampak da najverjetneje danes ne bom na vrsti, ker je ura že malo pozna. Ja, uradne ure so namreč sam od 9-13 in če si tam ob 12 te že pol folka grdo gleda. Odpičim v tretji štuk, seveda za ta dan ne sprejemajo več novih prišlekov.
Jovo na novo – doma se spet prijavim na sestanek, tokrat za oddelek na tretjem štuku, na mojo srečo lahko grem že 4 v istem tednu na davčni urad. Razjasnim drugi bejbi, naj mi pove kje je problem, da imam itak celo mapo svojih papirjev s sabo in naj samo pove, kateri papir rabi. Pove, da ji bom mogla dokazat, da sem v letu 2014 vsaj 6 mesecev živela v Španiji. Skoraj popizdim. Dve leti sem tu, moj španski bančni račun je star malo manj, zadnje leto ti vsak mesec plačujem prispevke za s. p. in zdaj ti meni, da naj ti dokažem da dejansko živim tu? Pustimo to, da istega dne, ko odpreš s. p. avtomatsko postaneš še uradni rezident, ne glede na to, če si tukaj 1 dan al pa že kako leto prej. V ostalih primerih velja magično število 183 dni. Ajde, da vidimo, kateri papir naj ti pokažem, da boš srečna.
Mi reče, da bo itak rabla kopije od vsega, ampak jaz vztrajam, da mam itak vse papirje s sabo, sam naj mi pove, kaj grem skopirat in sem v 5 min nazaj s kopijami. Itak ni gužve in lih 2 človeka hibernirata v čakalnici. In grema lepo po vrsti: NIE (aka id) številka – jep; aktualna prijava bivališča – ja, mam; pogodba o zaposlitvi za minimalno 7 mesecev v zadnjem letu – ja, tudi to mam, za 13, če je treba; pogodba o najemu ali lastništvu stanovaja – jep; potrdilo o bančnem računu (bančna kartica ne velja, bo treba pogodbo z banko pokazat) – glej, tudi to mam s sabo. Kaj še? Še kaj, še kaj? Ja – 7 mesečnih računov tekočih stroškov za stanovanje na tvoje ime. A me ti zafrkavaš? Kdo nosi s sabo fakin račune? In – a veš da so včasih računi napisani na ime lastnika, ker pač en folk ne zgublja cajta s tem da kliče 3 firme, da ime na položnicah spremenijo. In še – bančni izpisek za 6 periodničnih mesecov. Ah ja, pa ker si lih samozaposlena, če nimaš 7 plač za prikazat, moraš dat potrdila o plačanih prispevkih. Glej, na srečo vsake tolko kupim karto za metro in plačam s kartico, da se ja vidi da je blo na “transportes de Barcelona” plačano. No, očitno bo treba še enkrat nazaj.
Sej, se vprašam vsake 3 mesece, ko oddajam svoje račune – “WTF mi je tega treba in se ubadat s špansko papirologijo. Šla bi delat en glupi tupi ali pa ne tolko glup job v pisarno, vsak mesec dobila svojih točno odmerjenih XY € in x dni dopusta na leto, ampak ne.. to ni kulj ne.”
Seveda, ko je petek prvi maj in pač en uradno dela prost dan, to na davčni pomeni, da ne delajo že od torka naprej. Po enem tednu praznikov prinesem vsa zahtevana potrdila in pričakujem, da dobim papir v roke. Itak vem kak je, enkrat sem že mela en sprintan papir pred sabo na mizi, sam podpis in štempl sta še manjkala, in mi je model rekel, da me bo naslednji dan zjuraj čakal pri vratarju. Ja Ana, prav maš, tudi tokrat ne bo šlo. “Tega pa pošiljamo po pošti.” (Malo popizdim). “V primeru, da ne pride v roku 3-4 dni, pač pridi nazaj, sej veš kak deluje španska pošta”.
Ajde, počakajmo, da pride kaj v kastlc. Če ga ni v ponedeljek, pač grem še sedmič tja.
In glej ti to – od ponedeljka imam papir, na katerem piše “Residencia fisical en España 🙂 Hah, res so mojstri ko pride do uradnih prevodov “the meaning of the Spain and Slovenia Republic“, made my day!